»S Pedenjpedom sem se hotel predvsem približati otroškemu načinu gledanja na stvari in dogodke, s katerimi se otrok srečuje v vsakdanjem življenju, obenem pa svoja lastna otroška doživetja in tudi vtise, ki nastajajo v meni, ko danes opazujem otroke, tako združiti med sabo, da bo junak kar najbolj privlačna in zanimiva oseba.«
»Brez kulture ‒ to pojmujem v najširšem formativnem pomenu besede ‒ ni sveta. Če začne prevladovati kakršna koli mono kultura, je to močno narobe. Zato se zavzemam za demokracijo, za različne poglede in formative znotraj nje. Svet je razgiban, če je raznolik in prav v raznolikosti je bistvo kulture.«
»So stvari, ki se jih lahko pove, in stvari, ki se jih ne sme povedati. Potem pa je tu še tisto, kar se pove zlahka, in tisto, česar se ne da povedati, kar je neupovedljivo z besedami, ki so na voljo. Slednje skuša Ana Pepelnik uloviti v zbirki To se ne pove.«